Hrvaška si z risanjem sredinske črte v Piranskem zalivu utrjuje temelje za legalizacijo zasedbe delov slovenskega ozemlja in morja in posledično preprečitev slovenskega teritorialnega stika z odprtim morjem. Slovenske oblasti so bile v preteklih letih tudi s strani predstavnikov Zavoda 25. junij obveščene, da Hrvaška na slovenskem ozemlju in morju opravlja različne meritve, ki so očitno služile tudi za izdelavo spornega topografskega zemljevida. Ne takrat, ne danes slovenski organi niso ustrezno reagirali. V Zavodu 25. junij ocenjujemo dosedanji odziv slovenske vlade na objavo hrvaškega topografskega zemljevida kot neustrezen in premalo odločen ter pričakujemo, da bo pokazala resnejšo ambicijo, da bi Slovenija zaščitila svoje najvitalnejše interese.

Hrvaški topografski zemljevid, ki je bil verjetno sofinanciran tudi s sredstvi EU, je dokaz, da Hrvaška ne glede na podpisani arbitražni sporazum ohranja dosedanjo politiko, ki do Slovenije ni niti korektna, še manj pa prijateljska. Z enostranskimi koraki na terenu in s sprejemanjem enostranskih dokumentov so bistveno, in to izključno na škodo Slovenije, spremenili stanje v primerjavi s stanjem, kakršno je bilo 25. junija 1991.

V Zavodu 25. junij zato še enkrat pozivamo slovensko vlado, da vsaj za potrebe strokovnjakov, ki sodelujejo pri pripravi arbitražnega memoranduma in slovenskih izhodišč, odpre arhive Ministrstva za zunanje zadeve. Obenem pa bi bilo nujno, da sedanji predsednik vlade, po potrebi pa tudi njegovi predhodniki, na pristojnem parlamentarnem odboru čim prej spregovorijo o tem, ali je dolgoletna neodločna slovenska politika do Hrvaške, ki je pripeljala tudi do škodljivega arbitražnega sporazuma, morda posledica mednarodnih pritiskov, pogojevanj ali izsiljevanj. V tem primeru bi Slovenija morala razmisliti o sprožitvi postopkov za razveljavitev arbitražnega sporazuma. Hrvaško poseganje po slovenskem ozemlju in morju, ki se nadaljuje tudi z vsebino hrvaškega topografskega zemljevida, je dodaten razlog, da slovenska vlada nemudoma razkrije vsebino depeš, ki se nanašajo na slovensko-hrvaške odnose. Obstaja namreč velika verjetnost, da je bila slovenska javnost ob odločanju o arbitražnem sporazumu zavedena, saj morda ni bila seznanjena s pravimi razlogi za vladno podporo škodljivemu arbitražnemu sporazumu.

Marjan Podobnik
Direktor Zavoda 25. junij

Dr. Duša Krnel-Umek
Predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij