Objavljamo izjavo Inštituta Jožeta Pučnika o arbitražnem sporazumu

Ljubljana, 28. maj 2010

Izjava Inštituta dr. Jožeta Pučnika o
arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško

Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika (IJP) smo podrobno proučili arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (AS) in z njim povezana gradiva, pozorno spremljamo razpravo o AS v medijih in z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo:

 

• da AS Sloveniji ne zagotavlja celovitosti ozemlja, vključno s teritorialnim dostopom do odprtega morja, torej kopnega in morja, ki ga je imela Slovenija na dan 25. junija 1991;

 

• da pravne razlage strokovnjakov mednarodnega prava in prava morja ne dajejo zadostne osnove za presojo, ker so si nasprotujoče, večina pa meni, da AS škoduje interesom Slovenije;

 

• da ni enotnosti glede AS v politiki, ki bi ob tako pomembnem vprašanju morala nastopati enotno.

 

Predsednik vlade Borut Pahor ni poskrbel za široko demokratično razpravo o arbitražnem sporazumu, javnosti je zamolčal pomembno dejstvo, da je bila slovenska stran ob podpisu sporazuma seznanjena s posebno hrvaško izjavo, ki Sloveniji ne priznava teritorialnega stika z odprtim morjem in da kljub očitno različnim pogledom ni storil potrebnih korakov za poenotenje stališč do tako pomembnega vprašanja, kot je meja s sosednjo državo. Še več, namesto da bi se pri odločanju o AS zavzel za konsenz ali vsaj za dvotretjinsko večino, je vladajoča koalicija v državnem zboru ta sporazum potrdila z navadno večino. Očitno so oblastni interesi močnejši od nacionalnega interesa;

 

• da je v razpravo posegel tudi predsednik republike Danilo Türk in se opredelil za arbitražni sporazum in tako pokazal, da so zanj pomembnejši njegovi osebni pogledi in politične opredelitve kot državno ozemlje. Tudi, če osebno kot profesor meni, da Slovenija ni upravičena do teritorialnega dostopa do odprtega morja, bi moral kot predsednik republike dati prednost pravičnosti, interesom države in njenih državljanov ter se zavzemati za takšne korake, ki ne bi ogrožali slovenskega ozemlja;

 

• da je takšna politika vladajoče politične elite povzročila, da se o eni bistvenih sestavin državnosti, tj. ozemlju Slovenije, odloča s preglasovanjem. Hrvati, ki nič ne tvegajo in nimajo kaj izgubiti, so skoraj enotno podprli AS, državljani in državljanke Slovenije pa smo tik pred odločanjem razdvojeni, čeprav Slovenija lahko za vedno izgubi pomemben del svojega teritorija.

 

Državno ozemlje je vrednota, zato mora biti vsak korak skrbno premišljen, vsaka odločitev pa bi morala biti sprejeta v parlamentu soglasno ali vsaj z dvotretjinsko večino. Slovenci smo velik del svojega ozemlja izgubili pod mednarodnim pritiskom ali pa zaradi lastnih politikov. Ne smemo dopustiti, da bi se naše ozemlje še naprej zmanjševalo, ne smemo popustiti pritiskom velesil ali EU, vzeti si moramo čas, ustvariti ugodnejše razmere za rešitev mejnega vprašanja ter spodbujati in razvijati vse oblike sodelovanja s Hrvaško.

 

Državljanke in državljani Slovenije bomo v nedeljo, 6. junija 2010, odločali o arbitražnem sporazumu. V prihodnjih dneh bomo imeli zadnjo priložnost, da pretehtamo argumente za in proti. Nekateri se referenduma ne bodo udeležili, ker ne vedo, kako bi glasovali. Na IJP menimo, da je odločitev preveč pomembna, da bi stali ob strani in opazovali, kako o zgodovinskih vprašanjih odločajo drugi. Vsak se bo odločil po svoje; podpora arbitražnemu sporazumu je lahko prvi korak k nadaljnjemu zmanjševanju slovenskega ozemlja in če obstaja še tako majhna možnost, da bi do tega prišlo, moramo glasovati PROTI. Kdor pa je v dvomu, naj glasuje PROTI, kajti, ko gre za slovensko ozemlje ne sme biti nejasnosti in negotovosti.