V ŽARIŠČU
09.01.2012
Slovenska zastava
Vlada in parlament naj nemudoma oblikujeta slovensko zahtevo glede vsebine mejnega sporaV nasprotnem primeru bo arbitraž

V pojasnilo našega obsežnejšega stališča o nujnosti podrobne opredelitve vsebine spora s strani Slovenije in v izogib napačnim interpretacijam še enkrat izpostavljamo:

 

1. Arbitražni sporazum predvideva, da v primeru neuskladitve podrobne opredelitve vsebine spora s strani Slovenije in Hrvaške, državi podata vsaka svoje stališče oz. zahtevo.

 

2. Slovenija bi po prepričanju Zavoda 25. junij morala oblikovati svoje stališče glede podrobne opredelitve vsebine spora, ker vsebina spora predstavlja okvir, prostor, območja, o katerih bo arbitražno sodišče odločalo. Hrvaška je to območje med drugim opredelila s svojim zakonom o meji, s katerim kot hrvaški teritorij obravnava tudi številne dele ozemlja in morja, ki so bili do osamosvojitve 25. junija 1991 nesporno slovenski in jih je Hrvaška postopno zasedla in tam začela izvajati oblast, Slovenija pa se je praviloma zadovoljila zgolj s protestnimi notami. Če Slovenija ne bo predstavila svojega stališča, svoje jasne zahteve, ki bo izhajala iz zgodovinskih in drugih dejstev tudi iz časov pred osamosvojitvijo, ki so v prid Slovenije, bo sodišče lahko odločalo zgolj o tem, ali naj potrdi sedanje stanje, ki je posledica hrvaškega dolgoletnega postopnega zasedanja slovenskega ozemlja, ali pa bo to hrvaško zahtevo po potrditvi sedanjega stanja delno korigiralo. Arbitražno sodišče bo torej v primeru, da Slovenija ne bo podala svoje ustrezne zahteve, odločalo zgolj o območju, ki je bilo ob osamosvojitvi dokazljivo slovensko. Kot pa je razumeti zunanje ministrstvo, Slovenija svoje zahteve sploh ne namerava dati. Namesto tega bo arbitražnemu sodišču posredovala zgolj množico različnih dokumentov iz različnih zgodovinskih obdobij, zbranih v memorandumu.

 

3. Zavod 25. junij poziva vlado v odhodu in novo vlado, predvsem pa novoizvoljeni parlament, da nemudoma pristopijo k oblikovanju ustrezne slovenske zahteve, da bo arbitražno sodišče ob hrvaških zahtevah lahko enakovredno obravnavalo tudi vse dokumente in druge argumente iz različnih zgodovinskih obdobij v korist Slovenije.

 

Marjan Podobnik

direktor Zavoda 25. junij

 

Objavi na facebook